APDEJT.si

Vodilne blagovne znamke hrane so se povezale v "Good Food Collective" z namenom, da v trgovine prinesejo več transparentnosti. Gre za koalicijo vodilnih živilskih znamk, organizacij in strokovnjakov, ki si prizadeva za jasnost in integriteto pri označevanju živil, standardih sestavin in transparentnih informacijah o hrani, ki jo potrošniki uživajo. Poslanstvo kolektiva je spodbujati zdravo, ekološko, manj predelano in trajnostno pridelano hrano.

Po obsežnih razpravah o mešanju riža različnih kakovostnih razredov, kjer so premium riž mešali z medium rižem, se je vlada odločila za odpravo ločevanja riža na "premium" in "medium" razred. Nova ureditev predvideva le še označevanje riža glede na njegovo sorto, kot sta Basmati in Pandan Wangi, ter lepljivi riž. Cilj te spremembe je preprečevanje nepoštenih praks na trgu riža in zagotavljanje preglednosti za potrošnike.

Od 1. avgusta v Srbiji stopajo v veljavo nova pravila, ki se nanašajo na označevanje mlečnih izdelkov. Izdelki, ki vsebujejo rastlinsko olje, kot je palmino olje, ne bodo smeli biti predstavljeni ali oglaševani kot izključno mlečni izdelki. Ta sprememba se posebej nanaša na sire in prinaša nova pojasnila na etiketah, s čimer se potrošnikom zagotavlja bolj jasna informacija o sestavi izdelkov.

Od 1. avgusta bodo morali proizvajalci v Srbiji na živilih, ki vsebujejo palmovo olje ali maščobe, navajati poseben rumeni trikotnik z znakom za nujnost. Ta uredba, ki jo je potrdil minister Dragan Glamočić, bo še posebej vplivala na mlečne izdelke, ki vsebujejo omenjene sestavine.

Podjetje Vigros je iz prodaje umaknilo deviško oljčno olje italijanskega proizvajalca Olearia Jonica. Razlog za odpoklic je napačna označba kategorije olja, saj je bilo označeno kot ekstra deviško oljčno olje.

Inštitut za nutricionistiko pred mednarodnim dnevom polnozrnatih žit opozarja na premajhen vnos vlaknin pri Slovencih in svetuje zamenjavo belega kruha s polnozrnatim, ki jih vsebuje trikrat več. Raziskava tudi opozarja na zavajanje kupcev pri označevanju kruha.

Evropski parlament je glasoval za prepoved uporabe izrazov, kot so "zrezek", "klobasa" in "hamburger", za izdelke, ki ne vsebujejo mesa. Cilj te odločitve je zagotoviti jasnost za potrošnike in preprečiti zavajanje glede sestave živil.

Evropski parlament je potrdil prepoved uporabe izrazov, povezanih z mesom, kot so "burger" in "steak", za trženje rastlinskih živil. Cilj te odločitve je zaščititi mesno industrijo in preprečiti zavajanje potrošnikov. Poslanci so sprejeli pravni predlog s 355 glasovi za in 247 proti. Predlog je bil sprejet s 532 glasovi za in 78 proti, da se meso opredeli kot "užiten del živali" in da se omeji uporaba besed, kot so steak, escalope, klobasa ali burger.

Evropski parlament je potrdil prepoved uporabe izrazov, kot so "burger", "klobasa" ali "zrezek", za vegetarijanske izdelke, kar je sprožilo ostre kritike. Predlog je naletel na neodobravanje, saj mnogi menijo, da je nesmiseln in nepotreben. Mnenja ljudi so deljena, pri čemer nekateri menijo, da je zakonodaja nepotrebna.

Francoska narodna skupščina je sprejela zakon, ki uvaja obvezno označevanje živil z Nutri-score, vendar z izjemami za nekatere tradicionalne in regionalne izdelke, kot so tisti z oznako AOP (zaščitena označba porekla). Cilj ukrepa je potrošnikom olajšati prepoznavanje hranilne vrednosti živil.

Evropski parlament razmišlja o uvedbi omejitev pri uporabi izrazov, povezanih z mesom, za izdelke, ki ga ne vsebujejo. Predlog, ki je sprožil kritike, bi lahko pomenil, da bi morali proizvajalci rastlinskih alternativ spremeniti imena izdelkov, kot sta "veggie burger" in "sojin zrezek". Članki poudarjajo, da trg mesnih nadomestkov raste, kar je privedlo do te zakonodajne pobude.

Srbska uprava za veterinarstvo je med 1. avgustom in 8. oktobrom izvedla poostren nadzor nad izvajanjem uredbe o dodatnih zahtevah za dajanje na trg izdelkov, ki vsebujejo palmovo olje ali druge rastlinske maščobe. Ugotovili so, da številni gostinci ne ustrezno označujejo živil, ki vsebujejo ta olja.

Razprava o poimenovanju vegetarijanskih izdelkov, kot je 'tofu-wurst', se nadaljuje. Evropski parlament razmišlja o prepovedi takšnih izrazov, medtem ko Agrarmarketingverband v Brandenburgu na to gleda bolj sproščeno. Članek se osredotoča na razhajanja glede uporabe tradicionalnih mesnih izrazov za izdelke, ki ne vsebujejo mesa.

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je opozorila, da bi morali biti podatki o poreklu in sledljivosti osnovnih živil jasno navedeni, a praksa pogosto kaže drugačno sliko. Raziskava ZPS je pokazala, da so najbolj pregledno označeni meso in jajca, medtem ko je transparentnost pri drugih izdelkih odvisna od vrste živila.

Nizozemska agencija za varnost hrane in potrošnih izdelkov (NVWA) je opozorila proizvajalce rastlinskih mesnih nadomestkov, da na embalaži ne smejo več uporabljati besede 'gehakt' (mleto meso). Agencija je ukrep sprejela, ker meni, da uporaba te besede zavaja potrošnike.

Inšpekcijske službe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Srbije so začele izvajati nadzor nad izvajanjem uredbe o obveznem označevanju izdelkov, ki vsebujejo palmovo olje, druge rastlinske maščobe ali olja in bi lahko po videzu ali imenu zavajali potrošnike, saj spominjajo na mlečne izdelke. Cilj je preprečiti zavajanje potrošnikov in zagotoviti jasno označevanje živil.

V Združenem kraljestvu se je število primerov anafilaksije zaradi alergij na hrano povečalo, pri čemer so nekatere manj pogoste alergije, kot so alergije na kozje ali ovčje mleko, pinjole in ajdo, vzrok za resne reakcije. Raziskovalci pozivajo k vključitvi teh živil na obvezne sezname alergenov na živilih, saj trenutno niso vključena, kar lahko povzroči življenjsko nevarne situacije.

Nemški kupci bodo kmalu prejeli natančnejše informacije o poreklu medu. Trenutno so označbe na kozarcih pogosto nejasne, kar otežuje določitev izvora izdelka. Nova ureditev naj bi potrošnikom omogočila boljši pregled nad tem, od kod prihaja med.